Loe raamatut: «Historische Translationskulturen», lehekülg 6

Font:

4.3 Ozaveščanje javnosti o prevajalskem delu

Prevodi Državnega zakonika so v tistem času nedvomno predstavljali največji prevajalski projekt slovenskega jezika, zato so o njem mnogokrat poročali v slovenskih časopisih in revijah, kot je pokazala analiza diskurza o jezikovnih oblikah. Ker kultura prevajanja ne obsega le družbenega sveta prevajalk_cev in tolmačinj_ev, temveč ga oblikujejo predvsem akterke_ji, ki so vključene_i v proces prevajanja (Grbić 2010: 157), veljajo časopisi in revije v raziskanem obdobju za pomembne sooblikovalce kulture prevajanja v širši javnosti. V nadaljevanju se bomo posvetili vprašanju, kakšno podobo prevajalskega dela so omenjeni mediji posredovali širši javnosti.

Na začetku izhajanja Državnega zakonika sta časopisa KRN (N.N. 1849c: 198) in Slovenija pozdravila namero, da bo Državni zakonik izhajal v nemščini in devetih drugih jezikih habsburške monarhije. Pri tem je Slovenija že junija poročala o imenovanju prvega slovenskega urednika in kontrolnega prevajalca (N.N. 1849a: 178). V Sloveniji sta bila objavljena podrobno poročilo tedanjega slovenskega kontrolnega prevajalca Dolenca in prispevek iz moravskega časopisa Morawske Nowiny o sklicu in načinu dela Komisije za juridično-politično terminologijo (Dolenc 1849: 254; N.N. 1849b: 254–255).

Januarja 1850 sta oba časopisa poročala o imenovanju Mateja Cigaleta za slovenskega urednika Državnega zakonika (N.N. 1850a: 21; 1850b: 33). Slovenija je v istem letu bralke_ce podrobno seznanila z redakcijsko pisarno in z njo povezanimi organizacijskimi zadevami, kot je na primer plača prevajalcev (N.N. 1850c: 75). Leta 1851 je bilo v KRN v ospredju vprašanje avtentičnosti zakonskih besedil v različnih jezikih. Tako je bilo slovensko govoreče prebivalstvo seznanjeno s poročilom iz časopisa Oesterreichischer Correspondent iz Šlezije, da se lahko na tamkajšnjem območju kot uradovalni in sodni jezik v prihodnje uporablja le nemščina ter da je za češko in poljsko izdajo Državnega zakonika normativno le nemško besedilo (N.N. 1851a: 209). KRN se je nekaj tednov pozneje skliceval na objavo dunajskega časopisa Der Lloyd, ki je poročal o visokih letnih stroških Državnega zakonika in Deželnih zakonikov. KRN je v smislu znižanja stroškov predlagal, da Deželni zakoniki prenehajo izhajati in se vzporedne izdaje Državnega zakonika zamenjajo z ločeno nemško izdajo. KRN je zavrnil trditev, da slovensko govorečemu prebivalstvu ni mar za Državni zakonik, saj je bilo treba zaradi velikega povpraševanja nekatere številke ponatisniti (N.N. 1851b: 234). Leta 1852 so bile objavljene predvsem informacije o Juridično-politični terminologiji, in sicer o stanju priprav in skupni hrvaško-srbsko-slovenski izdaji (Ceglar 1852a: 271, 1852b: 346).

V prvi številki strokovne revije PS je Matej Cigale objavil prispevek o prevajanju zakonskih besedil v slovenščino, v katerem je podrobno poročal o zgodovini nastanka Državnega zakonika, kot tudi o vseh spremembah, ki se nanašajo na avtentičnost zakonskih besedil, in o izhajanju posameznih jezikovnih različic. Po njegovem mnenju so prevodi zakonskih besedil v lastni jezik predstavljali conditio sine qua non za njegov razvoj kot sporazumevalnega jezika. Pri tem opozarja tudi na recepcijo slovenskih prevodov Državnega zakonika in se pritoži nad dejstvom, da predvsem v času ministra Bacha ne širša javnost ne jezikoslovni krogi prevajalskega dela niso niti podpirali niti dovolj cenili. Mnogi sploh niso vedeli, da se prevodi pripravljajo. Cigale je menil, da je podpora slovenske javnosti uvedbi slovenščine kot sporazumevalnega jezika kljub temu nadvse pomembna. Strokovna revija PS predstavlja zanj primerno platformo za razpravo o prevodih (C. 1870: 5–12). Po mnenju uredništva revije PS o kakovosti slovenskih prevodov Državnega zakonika priča tudi dejstvo, da so se nejasnosti v nemški različici pravnikom razjasnile šele po tem, ko so prebrali slovenski prevod (N.N. 1870: 12).

V KRN je bila 22. januarja 1890 objavljena kratka novica, da je bil Karel Štrekelj med številnimi kandidati izbran za urednika Državnega zakonika (N.N. 1890a: 31). Razen informacij o novih zakonih, ki so izšli v Državnem zakoniku, v naslednjih številkah revije istega leta ter v letih 1891 in 1892 ni bilo objavljenih prispevkov o tej temi. Revija SP je prav tako poročala o imenovanju Štreklja za urednika slovenske izdaje Državnega zakonika (N.N. 1890b: 64).

V KRN je bila 10. junija 1898 objavljena kratka novica, da je bil Fran Vidic izbran za urednika slovenske izdaje Državnega zakonika (N.N. 1898d: 228). Razen informacij o novih zakonih, ki so izšli v Državnem zakoniku, ali razprav o njih v nadaljnjih številkah tega leta ter v letih 1890 in 1900 ni bilo objavljenih drugih prispevkov o slovenskih prevodih. V strokovni reviji SP so v številki z dne 15. junija 1898 objavili, da je bil Fran Vidic imenovan za novega urednika slovenske izdaje (N.N. 1898b: 156), v letih 1899 in 1900 pa ni bilo objavljenih nobenih prispevkov.

V zvezi z ozaveščanjem javnosti o prevajalskem delu smo v preučevanem obdobju ugotovili nekatere specifične razsežnosti kulture prevajanja. Širša javnost je bila podrobno obveščena o delu redakcijske pisarne, različnih organizacijskih zadevah, normativnosti posameznih jezikovnih različic, izdanih zakonih itd. Domnevamo, da so bili s tem splošna javnost, kot tudi strokovni krogi ozaveščeni o zadevah, ki so relevantne za prevajanje. Prevajalci kot posamezniki so postali javnosti znani z objavami o prevzemu uredniškega mesta ali z omembami kakovosti njihovega dela.

4.4 Merila za usposobljenost urednikov

Pri opisu hrvaške kulture prevajanja Prunč tematizira formalno usposobljenost in omejitve pri vstopu na tamkajšnji prevajalski trg, saj sodijo med temeljne dejavnike oblikovanja demokratične kulture prevajanja (Prunč 2009: 8). Zato tudi v pričujočem prispevku merila za usposobljenost za delo urednika pri Državnem zakoniku obravnavamo kot nadaljnjo nazorno razsežnost kulture prevajanja. Ob začetku izhajanja Državnega zakonika so prevajalci morali predložiti dokazilo o zaključenem študiju prava. Ker se je izkazalo, da tovrstna izobrazba ne zagotavlja vedno zadostnega znanja jezika in s tem ustreznega prevajalskega dela, je bilo od leta 1856 potrebno le še dokazilo o katerem koli zaključenem študiju (Wolf 2012: 158).1 Pri Državnem zakoniku je šlo torej predvsem za vprašanje, ali imajo prednost strokovne ali jezikovne kompetence. Za obravnavano obdobje bomo tako v nadaljevanju preučili, kakšno zavedanje glede kvalifikacij za delo urednika so imeli slovenski uredniki, časopisi, strokovne revije in drugi pomembni akterji in ali so poskušali vplivati na merila za izbor.

V začetni fazi izhajanja Državnega zakonika Svečan razpravlja o vprašanju, ali je za mesto urednika bolj primeren pravnik ali jezikoslovec:

[I]n po moji misli ni treba, da morja vsi udi biti pravdoznanci; dosti je, ako so nekteri, uni pa jezikoslovci in pravi vlastenci, in bodi Bogu hvala, takih ne menka. (Svečan 1849b: 377)

Kot je razvidno iz navedenega citata, Svečan v svojem razmišljanju ugotavlja, da bi morali zaposliti ne le pravnike, temveč tudi jezikoslovce.

Ko je Matej Cigale leta 1889 umrl, je njegov kontrolni prevajalec Josip Stritar za pomoč pri prevajalskem delu prosil jezikoslovca Karla Štreklja (Kropej 2001: 48). Ker je Štrekelj tedaj že delal kot prevajalec Državnega zakonika, je poskušal zavzeti prosto uredniško mesto. V korespondenci z Levcem si je prizadeval za prevzem mesta urednika Državnega zakonika, čeprav ni bil pravnik. Kot primer navaja urednika ukrajinske izdaje Johanna Glowackega, ki je prej delal kot kirurg (Štrekelj 1889a). Pri potegovanju za mesto urednika so Štreklja podprli tudi v slovenskih krogih. Kot jezikoslovca sta se zanj zavzela priznana prevajalca: Fran Levec, prevajalec Kranjskega deželnega zakonika, ter upravni jurist Andrej Winkler, ki je Levcu pomagal pri prevajanju daljših zakonskih besedil in si je tudi sicer prizadeval za razvoj slovenske pravne terminologije (N.N. 1898e: 278–279). Tudi kontrolni prevajalec Državnega zakonika Stritar, ki je bil jezikoslovec, ni delil mnenja s tistimi, ki so menili, „da samo jurist more s pridom in uspehom zavzemati uredniško mesto“ (Štrekelj 1889b). Levec pa je Štreklja obvestil o tem, da v nekaterih krogih Ljubljani prevladuje mnenje, da je za mesto urednika treba upoštevati le pravnika (Levec 1889, v Bernik 1971: 38). Tudi tajnik društva Pravnik Danilo Majaron se je na primer po Štrekljevem mnenju zavzemal za pravnika. Majaron je namreč želel, da bi novi urednik skupaj z društvom Pravnik izdelal enotno pravno terminologijo, za kar je pokazal razumevanje tudi Štrekelj:

Njegova želja, da naj bi se naslednik Cigaletov postavil v zvezo s ‚Pravnikom‘ (društvom) ter skušal s tem rabiti enotno terminologijo in se o novih terminih posvetovati z udi imenovanega društva, – ta želja se mi zdi popolnoma opravičena, in prepričan sem, da se ji pameten urednik ne bo protivil, uže z ozirom na olajšanje svojega dela ne. (Štrekelj 1889a)

Šest let po imenovanju za urednika slovenske izdaje je Štrekelj dognal, da pravniška izobrazba nikakor ne zadošča za pripravo prevoda Državnega zakonika. V svojem pismu iz leta 1896 piše o terminoloških izzivih pri prevajanju:

Tu ni dovolj, da je človek jurist, kakor v Ljubljani mislijo, poznati mora vsaj nekaj vsako znanost; ne pravne znanstvene, ampak tehnologične stvari so stvari so najbolj sitne in težke. Tudi besedni kovač mora biti – in ravno to je bilo meni kot filologu najzopernejše, in rad sem se izognil takemu poslu kakor koli. (Štrekelj 1896)

Štrekelj je bil torej mnenja, da največjo težavo pri prevajanju Državnega zakonika predstavljajo predvsem tehnični in ne pravni izrazi ter vsebine.

Iz te razsežnosti kulture prevajanja je mogoče razbrati, da se je v obravnavanem obdobju intenzivno razpravljalo o potrebnih kompetencah urednika. Iz pridobljenih podatkov lahko sklepamo, da so predvsem po obdobju Cigaletovega urednikovanja prednost dajali jezikovnim kompetencam. Oba Cigaletova naslednika, Karel Štrekelj in Fran Vidic, sta bila namreč filologa. Tudi že omenjeni kontrolni prevajalec Josip Stritar ni bil pravnik, temveč pisatelj in kritik. Kot je to opisal Schopp, je tako na Dunaju kot tudi drugje v slovensko govorečih krogih v obravnavanem obdobju vladal „ein eng gefasster, semiprofessioneller Begriff vom Übersetzungsprozess“2 (Schopp 2008: 239). Merila za usposobljenost državnih prevajalcev so bila v prvi vrsti usmerjena v strokovno znanje in jezikovne sposobnosti, sposobnosti kulturnega posredovanja pa niso vključevala (Wolf 2012: 164–165). Treba je dodati, da v obravnavanem obdobju še ni bilo mogoče pridobiti specifične prevajalske izobrazbe.3 Kar zadeva kulturo prevajanja v okviru meril za usposobljenost urednikov, pa predvidevamo, da se je s prevodi Državnega zakonika začelo krepiti zavedanje o ustreznih prevajalskih kompetencah.

5 Zaključek

V prispevku smo v okviru slovenskih prevodov Državnega zakonika analizirali različne razsežnosti kulture prevajanja z vidika različnih akterjev. Pri tem smo ugotovili, da so se pričakovanja in interesi različnih akterjev v mnogih primerih ujemali. Za oblikovanje kulture prevajanja, ki jo po Prunču (2017: 33) nosijo vsi akterji prevajalske dejavnosti, so bili odgovorni tako slovenski prevajalci Državnega zakonika kot tudi drugi zainteresirani akterji, bodisi hote bodisi nehote. Prevajalci Državnega zakonika so skupaj s časopisi, revijami in drugimi zainteresiranimi akterji ustvarili kulturo prevajanja, ki je predstavljala osnovo za krepitev zavesti o izjemno težkem delu prevajalcev pri prevajanju Državnega zakonika. Izmenjava je ustvarila platformo za jezikovna, terminološka in druga vprašanja v povezavi s prevajanjem, kar je spodbudilo nujno potrebno standardizacijo in diferenciacijo jezika. Različna pričakovanja je bilo mogoče zaslediti pri merilih za usposobljenost urednikov, kjer je šlo za vprašanje, ali je za urednika bolj primeren pravnik ali jezikoslovec. Iz korespondenc slovenskih urednikov je razvidno, da so bili zavezani strogim načelom poklicne etike. Prunč (ibid.: 34) pojmuje upoštevanje teh načel kot zvestobo samemu sebi, v pričujočem prispevku pa so razvidna iz dejstva, da so bili prevajalci zmeraj pripravljeni svoje prevodne odločitve javno deliti in preverjati. Iz njihovih pisem lahko razbiramo zlasti veliko pripravljenost za sodelovanje, da bi bil prevod brezhiben. O visokih načelih poklicne etike priča tudi dejstvo, da so bili prevajalci kljub ogromnemu obsegu dela pripravljeni pomagati drugim pri prevajalskih težavah.

Raziskava je na podlagi korespondenc urednikov Državnega zakonika ter prispevkov v dveh časopisih in dveh strokovnih revijah pokazala štiri razsežnosti kulture prevajanja na naslednjih področjih: diskurz o jezikovnih oblikah, sodelovanje in mreže prevajalcev, ozaveščanje javnosti o prevajalskem delu ter merila za usposobljenost urednikov. Tako se je koncept kulture prevajanja pri raziskovanju slovenske prevajalske dejavnosti v okviru Državnega zakonika izkazal kot zelo ploden.

Übersetzung

Vid Baklan

Veronika Blaž

Julia Henkel

Kevin Korbar

Jerneja Lojen

Natalija Milovanović

unter der Leitung von

Rosemarie Linde

Ana Lotrič

Bibliografie

ALEX/ÖNB (1871) „Postava od 25. julija 1871, da je nekatere pravne posle treba beléžniški napravljati“, in: http://alex.onb.ac.at/cgi-content/alex?aid=rsl&datum=1871&page=236&size=45, 205 [19.11.2019].

ALEX/ÖNB (1872) „Postava od 23. julija 1871, s katero se novi red za mere in uteži ustanavlja“, in: http://alex.onb.ac.at/cgi-content/alex?aid=rsl&datum=1872&page=57&size=45, 29–34 [19.11.2019].

ALEX/ÖNB (1873) „Postava od 23. maja 1873, s katero se vvaja kazenskopravni red“, in: http://alex.onb.ac.at/cgi-content/alex?aid=rsl&datum=1873&page=417&size=45, 397–501 [19.11.2019].

ALEX/ÖNB (1895a) „Zakon z dne 1. avgusta 1895. l., ki se tiče vpeljave zakona o izvrševanju sodne oblasti in o pristojnosti rednih sodnij v državljanskih (civilnih) pravnih rečéh (pravilnika sodnijske pristojnosti)“, in: http://alex.onb.ac.at/cgi-content/alex?aid=rsl&datum=1895&page=365&size=45, 329–332 [19.11.2019].

ALEX/ÖNB (1895b) „Zakon z dne 1. avgusta 1895. l. o izvrševanju sodne oblasti in o pristojnostih redih sodnij v državljanskih (civilnih) pravnih stvaréh (pravilnik sodnijske pristojnosti, pravilnik o podsodnosti, jurizdikcijski pravilnik)“, in: http://alex.onb.ac.at/cgi-content/alex?aid=rsl&datum=1895&size=45&page=369, 333–353 [19.11.2019].

Bernik, Francé (1971) Pisma Frana Levca. Druga knjiga. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti.

C. (1870) „Slovenske prestave postav in vladnih ukazov“, in: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAEFRSVF, 5–12 [19.11.2019].

Cegnar, France (1852a) „Slovanski popotnik“, in: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4N8LU0UU/?query=%27srel%3dKmetijske+in+rokodelske+novice%40AND%40date%3d1852%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=22, 271 [19.11.2019].

Cegnar, Franc (1852b) „Slovanski popotnik“, in: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ODQYQJ51/?query=%27srel%3dKmetijske+in+rokodelske+novice%40AND%40date%3d1852%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=27, 346–347 [19.11.2019].

Cigale, Matej (1849) NUK, Ms 1455, II. Korrespondenz, Brief 2 vom 29. Dezember 1849.

Cigale, Matej (1871) „Nekoliko členov iz novega reda za mero in vago v načrtu predloženega državnemu zboru“, in: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HOVCGSQ, 189–191 [19.11.2019].

Cigale, Matej (1886) NUK, Ms 1657, II. Korrespondenz, Brief vom 18. Februar 1886.

Commission für slavische juridisch-politische Terminologie (1853) Juridisch-politische Terminologie für die slavischen Sprachen Oesterreichs. Deutsch-kroatische, serbische und slovenische Separatausgabe. Wien: Kaiserlich-königliche Hof- und Staatsdruckerei.

Dolenc, Matija (1849) „Austriansko cesarstvo. Slovenska dežela“, in: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1I612ENJ/?query=%27srel%3dSlovenija+(1848-1850)%40AND%40date%3d1849%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3, 254 [19.11.2019].

Geršak, Ivan (1871) „Slovensko bileževanje“, in: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFJCIM5E, 321–324 [19.11.2019].

Grbić, Nadja (2010) „Der Arbeitsplatz von GebärdensprachdolmetscherInnen in Österreich – Auf den Spuren einer jungen Translationskultur“, in: Grbić, Nadja/Hebenstreit, Gernot/Vorderobermeier, Gisella/Wolf, Michaela (eds.) Translationskultur revisited. Festschrift für Erich Prunč. Tübingen: Stauffenburg, 150–172.

Habe, Janja (2005) „Slovenske jezikoslovne revije v prostoru in času“, in: http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Habe-Janja.PDF [19.11.2019].

J. (1849) „Austrijanska dežela. Z Dunaja“, in: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C3XP4T5K/?query=%27srel%3dSlovenija+(1848-1850)%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7, 390 [19.11.2019].

Janežič, Anton (1850) Popólni ročni slovar slovénskega in němškega jezika/Vollständiges Taschen-Wörterbuch der slowenischen und deutschen Sprache. Němško-slovénski del/Deutsch-slowenischer Theil. Klagenfurt: J. Sigmund.

Janežič, Anton (1851) Vollständiges Taschen-Wörterbuch der slowenischen und deutschen Sprache/Popólni ročni slovar slovénskega in němškega jezika. Slowenisch-deutscher Theil/Slovénsko-němški del. Klagenfurt: J. Sigmund.

Jemec Tomazin, Mateja (2010) Slovenska pravna terminologija: od začetkov v 19. stoletju do danes. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.

Kranjc, Janez (1988) „Slovenski pravnik in razvoj slovenske pravne terminologije“, in: Pravnik – Revija za pravno teorijo in prakso 43:8–10, 458–477.

Kropej, Monika (2001) Karel Štrekelj: Iz vrelcev besedne ustvarjalnosti. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.

Lokar, Janko (1909) „Dr. Matija Dolenc“, in: Tominšek, Josip (ed.) Bleiweisov zbornik. XI. zvezek. Ljubljana: Slovenska matica, 83–85.

Melik, Vasilj (1994) „Politične razmere na Slovenskem v Wolfovem času do leta 1848“, in: Wolfov simpozij (ed.) Wolfov simpozij v Rimu. Celje: Mohorjeva družba, 13–18.

Munday, Jeremy (2014) „Using Primary Sources to Produce a Microhistory of Translation and Translators: Theoretical and Methodological Concerns“, in: The Translator 20:1, 64–80.

Murko, Anton Johann (1832) Slovénsko-Némski in Némsko-Slovénski Rózhni besédnik, sráven kra̍tke slovénske gramátike sa Némze/Slowenisch-Deutsches und Deutsch-Slowenisches Handwörterbuch nebst einer kurzen slowenischen Sprachlehre für Deutsche. Slovénsko-Némshki dél/Slowenisch-Deutscher Theil. Gradz [Graz]: Fr. Ferstl.

Murko, Anton Johann (1833) Deutsch-Slowenisches und Slowenisch-Deutsches Handwörterbuch. Nach den Volkssprecharten der Slowenen in Steiermark, Kärnten, Krain und Ungarn’s westlichen Distrikten. Deutsch-Slowenischer Theil/Némshko-Slovénski Dél. Grätz [Graz]: Franz Ferstl.

Narodna in univerzitetna knjižnica (2016) „Ljubljanski časniki marčne revolucije (1848)“, in: http://www.nuk.uni-lj.si/zbirke/ljubljanski-casniki [19.11.2019].

Njenjić, Vesna (2011) Zdravstveno izrazje v Bleiweisovih Novicah med letoma 1843 in 1890. Maribor: Diplomarbeit.

N.N. (1849a) „Austriansko cesarstvo. Slovenska dežela“, in: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CJO73X9G/?query=%27srel%3dSlovenija+(1848-1850)%40AND%40date%3d1849%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2f, 178 [19.11.2019].

N.N. (1849b) „Austriansko cesarstvo. Slovenska dežela“, in: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1I612ENJ/?query=%27srel%3dSlovenija+(1848-1850)%40AND%40date%3d1849%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3, 254–255 [19.11.2019].

N.N. (1849c) „Novičar iz mnogih krajev“, in: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KECRLQOU/?query=%27srel%3dKmetijske+in+rokodelske+novice%40AND%40date%3d1849%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=22, 198 [19.11.2019].

N.N. (1849d) „Novičar iz Ljubljane“, in: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LS379TF/?euapi=1&query=%27keywords%3dzakonik*%40OR%40fts%3dzakonik*%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Kmetijske+in+rokodelske+novice&fyear=1849, 201–202 [19.11.2019].

N.N. (1849e) „Novičar iz Ljubljane“, in: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0VY7L5RS/?euapi=1&query=%27keywords%3dzakonik*%40OR%40fts%3dzakonik*%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Kmetijske+in+rokodelske+novice&fyear=1849, 209–210 [19.11.2019].

N.N. (1850a) „Novičar iz Ljubljane“, in: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q4WOFW2E/?query=%27srel%3dKmetijske+in+rokodelske+novice%40AND%40date%3d1850%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3, 21–22 [19.11.2019].

N.N. (1850b) „Austrijansko cesarstvo“, in: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3MTQESY0/?query=%27srel%3dSlovenija+(1848-1850)%40AND%40date%3d1850%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date, 33–35 [19.11.2019].

N.N. (1850c) „Austrijansko cesarstvo“, in: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RA84RSQP/?query=%27srel%3dSlovenija+(1848-1850)%40AND%40date%3d1850%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date, 73–75 [19.11.2019].

N.N. (1850d) „Letni zbor slovenskiga družtva v Ljubljani“, in: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFYQK6YG/?query=%27srel%3dKmetijske+in+rokodelske+novice%40AND%40date%3d1850%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=9, 78–79 [19.11.2019].

N.N. (1851a) „Novičar iz slovanskih krajev“, in: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RX19HL4B/?query=%27srel%3dKmetijske+in+rokodelske+novice%40AND%40date%3d1851%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=16, 209 [19.11.2019].

N.N. (1851b) „Novičar iz slovanskih krajev. Iz Ljubljane“, in: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JM35EOTH/?query=%27srel%3dKmetijske+in+rokodelske+novice%40AND%40date%3d1851%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=18, 232–235 [19.11.2019].

N.N. (1870) „Dostavek vredništva“, in: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAEFRSVF, 12 [01.11.2019].

N.N. (1871) „Slovenska pravoslovna terminologija“, in: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-63Y8BIUQ, 158 [19.11.2019].

N.N. (1890a) „Naši dopisi“, in: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KGJ81V4/?query=%27srel%3dKmetijske+in+rokodelske+novice%40AND%40date%3d1890%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2, 31 [19.11.2019].

N.N. (1890b) „Drobne vesti. (Urednikom za slov. izdajo državnega zakonika)“, in: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PRP0G9SG, 64 [19.11.2019].

N.N. (1890c) „Književna poročila. Zbirka avtrijskih zakonov v slovenskem jeziku“, in: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9U5Z6YQQ, 188–192 [19.11.2019].

N.N. (1898a) „Razne vesti. (Novi sodni pravilnik za garjanske stvari v uredovnem slovenskem prevodu)“, in: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DGMOM2XQ, 125–128 [19.11.2019].

N.N. (1898b) „Razne vesti. (Osobne vesti)“, in: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MSYI3V3U, 155–156 [19.11.2019].

N.N. (1898c) „Razne vesti. (Novi sodni pravilnik za garjanske stvari v uredovnem slovenskem prevodu“, in: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC1WEJX1, 222–223 [19.11.2019].

N.N. (1898d) „Novice“, in: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-15LBAHLV/?query=%27srel%3dKmetijske+in+rokodelske+novice%40AND%40date%3d1898%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=11, 228–230 [19.11.2019].

N.N. (1898e) „Razne vesti. (Fran Levec)“, in: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5Q9JOCFB, 278–288 [19.11.2019].

Nuč, Aleksandra (2017) Slowenische Translatoren treffen auf Asklepios: Die Übersetzungen des Reichsgesetzblattes ins Slowenische am Beispiel der Gesetzestexte über die pharmazeutische Berufs- und Hochschulausbildung im Zeitraum von 1848 bis 1918. Graz: Dissertation.

Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani (2010) „Pravnik. Revija za pravno teorijo in prakso“, in: http://www.revija-pravnik.si/o-reviji-pravnik.html [19.11.2019].

Prunč, Erich (1997) „Translationskultur (Versuch einer konstruktiven Kritik des translatorischen Handelns)“, in: TEXTconTEXT 11:2 = NF 1:2, 99–127.

Prunč, Erich (2005) „Hypothesen zum Gattungsprofil deutsch-slowenischer Übersetzungen im Zeitraum 1848–1918“, in: Kocijančič Pokorn, Nike/Prunč, Erich/Riccardi, Alessandra (eds.) Beyond Equivalence. Jenseits der Äquivalenz. Oltre l'equivalenza. Onkraj ekvivalence. Graz: Institut für Translationswissenschaft, 19–37.

Prunč, Erich (2008) „Zur Konstruktion von Translationskulturen“, in: Schippel, Larisa (ed.) Translationskultur – ein innovatives und produktives Konzept. Berlin: Frank & Timme, 19–41.

Prunč, Erich (2009) „Unfrisierte Gedanken zur kroatischen Translationskultur“, in: Omazić, Marija/Karabalić, Vladimir/Brdar, Mario (eds.) Lingvisitka javne komunikacije: Translatološki, terminološki, međukulturni i problemi jezika struke. Zagreb: Hrvatsko društvo za primijenjenju ligvistiku, Filozofski fakultet Sveučilišta Josipa Jurja Strossmayera, 3–19.

Prunč, Erich (2012) „Hegemoniale und emanzipatorische Übersetzungsstrategien“, in: Snell-Hornby, Mary/Kadrić, Mira (eds.) Die Multiminoritätengesellschaft: Beiträge zum Symposium „Sprache, Identität, Translationswissenschaft“ 14.–15. Oktober 2011 im Oratorim der Österreichischen Nationalbibliothek in Wien. Berlin: Saxa, 83–97.

Prunč, Erich (2017) „Auf der Suche nach Aschenbrödels Schuh: ethische Perspektiven des Kommunaldolmetschens“, in: Zupan, Simon/Nuč, Aleksandra (eds.) Interpreting Studies at the Crossroads of Disciplines. Berlin: Frank & Timme, 21–42.

Schippel, Larisa (2008) „Vorwort“, in: Schippel, Larisa (ed.) Translationskultur – ein innovatives und produktives Konzept. Berlin: Frank & Timme, 11–18.

Schippel, Larisa (2010) „Zwischen Bibliophilie und Ideologie. Der Verlag ‚Academia‘ und seine Übersetzungskultur“, in: Grbić, Nadja/Hebenstreit, Gernot/Vorderobermeier, Gisella/Wolf, Michaela (eds.) Translationskultur revisited. Festschrift für Erich Prunč. Tübingen: Stauffenburg, 129–140.

Schnabl, Bojan-Ilija (2016) „Landesgesetzblatt, zweisprachiges Kärnten“, in: Sturm-Schnabl, Katja/Schnabl, Bojan-Ilija (eds.) Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška: von den Anfängen bis 1942. Bd. 2 J–Pl. Wien: Böhlau, 769–775.

Schopp, Jürgen F. (2008) „Qualitätssicherung im Übersetzungsprozess durch translatorische Netzwerke“, in: Schippel, Larisa (ed.) Translationskultur – ein innovatives und produktives Konzept. Berlin: Frank & Timme, 237–269.

Schreiber, Michael (1993) Übersetzung und Bearbeitung: Zur Differenzierung und Abgrenzung des Übersetzungsbegriffs. Tübingen: Narr.

Svečan (1849a) „Deržavni zakonik in vladni list“, in: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6Q94HKK/?query=%27srel%3dSlovenija+(1848-1850)%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=6, 365–366 [19.11.2019].

Svečan (1849b) „Še nekaj od deržavnoga zakonika in vladnoga lista“, in: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M7GJEFGN/?query=%27fts%3dSlovenija+%40AND%40keywords%3d1849%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenija+(1848-1850)&page=4&fyear=1849, 377–378 [19.11.2019].

Štrekelj, Karel (1889a) NUK, Ms 1409, VI. 3. Korrespondenzsammlung, Mappe 35a, Brief 59 vom 20. Juni 1889.

Štrekelj, Karel (1889b) NUK, Ms 1409, VI. 3. Korrespondenzsammlung, Mappe 35a, Brief 60 vom 8. Juli 1889.

Štrekelj, Karel (1890) NUK, Ms 973, VIII/B, Mappe 36, Brief 65 vom 26. Februar 1890.

Štrekelj, Karel (1896) NUK, Ms 1465, III. Korrespondenz, Mappe 7, Brief vom 20. Oktober 1896.

Štrekelj, Karel (1898a) NUK, Ms 1834, IV. Korrespondenz, Mappe 28, Brief 1 vom 30. Januar 1898.

Štrekelj, Karel (1898b) NUK, Ms 1834, IV. Korrespondenz, Mappe 28, Brief 2 vom 1. Februar 1898.

Vidic, Fran (1913) NUK, Ms 1409, VI. Korrespondenz, Mappe 47, Brief 5 vom 7. Februar 1913.

Vredništvo (1849a) „Nekaj zastran deržavniga zakonika“, in: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HEB6HR6H/?query=%27srel%3dKmetijske+in+rokodelske+novice%40AND%40date%3d1849%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=25, 223–224 [19.11.2019].

Vredništvo (1849b) „Nekaj zastran deržavniga zakonika“, in: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4NMDBN19/?query=%27srel%3dKmetijske+in+rokodelske+novice%40AND%40date%3d1849%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=25, 227–228 [19.11.2019].

Vredništvo (1851) „Slovensko berilo za 1 gimnazijalni razred, po naukazu visociga c.k. ministerstva bogočastja in úka za vse c.k. gimnazije poterjeno, kjer slovenski jezik ali za materni ali za drugi deželni jezik velja, se dobi pri meni terdovezano po 22 krajc“, in: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HEV32WQQ /?query=%27srel%3dKmetijske+in+rokodelske+novice%40AND%40date%3d1851%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4, 45 [19.11.2019].

Wolf, Michaela (2005) „Der habsburgische Translator als Beamter und Leiharbeiter. Das Redaktionsbureau des Reichsgesetzblattes von 1848–1918“, in: Kocijančič Pokorn, Nike/Prunč, Erich/Riccardi, Alessandra (eds.) Beyond Equivalence. Jenseits der Äquivalenz. Oltre l'equivalenza. Onkraj ekvivalence. Graz: Institut für Translationswissenschaft, 39–56.

Wolf, Michaela (2010) „Translationskultur versus Translationsfeld? Zu den ‚Spielregeln‘ translatorischer Funktionsweisen“, in: Grbić, Nadja/Hebenstreit, Gernot/Vorderobermeier, Gisella/Wolf, Michaela (eds.) Translationskultur revisited. Festschrift für Erich Prunč. Tübingen: Stauffenburg, 21–32.

Wolf, Michaela (2012) Die vielsprachige Seele Kakaniens: Übersetzen und Dolmetschen in der Habsburger Monarchie 1848 bis 1918. Wien: Böhlau.

Žigon, Tanja/Almasy, Karin/Lovšin, Andrej (eds.) (2017) Vloga in pomen prevajanja učbenikov v 19. stoletju: Kulturnozgodovinski in jezikovni vidiki. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.